»Tako smo prešli iz pretežno organizacije podatkov in omogočanja njihove dostopnosti do poskusov razumevanja, kako se javnost odziva na digitalno okolje oziroma kako lahko slednje vpliva na družbo.«

»Zato vzemite knjige v svoje roke, obiščite splošne knjižnice, odkritje, kaj vse v 12-milijonskem gradivu, ki ga imajo, skrivajo in spoznajte tudi vso njihovo drugo delovanje tudi v digitalnem okolju in na spletu.«

»Zaradi ljubezni, ki jo ljudje negujejo do knjig, so knjižnice preživele digitalno dobo in imajo zdaj potencial, da lahko dajo nekaj nazaj mestu in njegovim prebivalcem.«

»Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij, ter tistimi, ki ga nimajo.«

»Ponosni smo, da je spletno mesto www. dlib. si v teh letih postalo nepogrešljiv vir za dostop do bogastva slovenske pisne kulturne dediščine ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki.«

»Kolikor vem, zgodovina digitalnih knjižnic na splošno sega nekaj desetletij nazaj, saj so se prvi operativni projekti digitalizacije začeli že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.«

»Kolikor vem, zgodovina digitalnih knjižnic na splošno sega nekaj desetletij nazaj, saj so se prvi operativni projekti digitalizacije začeli že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.«

»Kako lahko to preprosto kar izgubimo?«

»Razvoj digitalnih knjižnic je šel skozi vsaj tri faze – najprej so bili posamezni projekti digitalizacije, potem je bilo obdobje množične digitalizacije, ko je bilo digitaliziranih milijone objektov in podatkov, sedaj pa smo v fazi, ko moramo biti sposobni po teh podatkih primerno iskati in prikazati za uporabnike smiselne rezultate.«